Loki in razlike - 2. del

V prejšnjem blogu smo se posvetili lokom in razlikam med njimi. Pojasnili smo, kako se razlikujejo po dolžini, materialu, iz katerega so narejeni, obliki in repu. Vse si lahko še enkrat natančneje preberete tukaj.

Spodaj bomo pojasnili še nekaj izjemno pomembnih lastnosti in razlik med loki …

Premer cevi loka ima pomembno vlogo pri udobju rok med samo vožnjo in pri togosti loka. Tisti loki, ki imajo večji premer cevi, so običajno bolj togi, kar posledično pomeni, da je sam prenos sil z jadra na roke in obratno bolj natančen in odziven. Po drugi strani pa večji premer kot ima cev, težje krotimo jadro, saj oprijem ni tako močan. To pride do izraza predvsem pri manj zahtevnih uporabnikih ter tistih z manjšimi rokami.

Za večino povprečnih uporabnikov je najbolj ustrezen tisti lok, ki ima premer cevi 27/28 mm.

Obstajajo seveda tudi ožji loki (s premerom 25/26 mm), ki so pogosto označeni z oznako »slim«. Začetniški in otroški loki imajo ponavadi podoben premer kot slim loki – največja razlika je v tem, da otroški in začetniški loki niso namenjeni najekstremnejšim obremenitvam in vetrovom.

Slalom loki pa imajo zaradi svojih karakteristik večji premer. Večji kot je premer cevi, bolj je lok tog. Zaradi tega imajo slalom loki, ki so namenjeni najzahtevnejšim uporabnikom, ponavadi premer med 30 in 33 mm.

 

Cevi se poleg premera lahko razlikujejo tudi po obliki.

                                                        

Najbolj razširjene so okrogle cevi, ki so najbolj primerne za tiste, ki imajo manjše roke, ter za surfanje v nizkih temperaturah, saj lahko lok močneje držimo v rokah.

V-oblika cevi je bolj ergonomsko oblikovana, roke bodo manj trpele, zaradi oblike pa je lok z v-obliko cevi tudi strukturno močnejši od klasičnega okroglega.

Na trgu obstaja tudi ovalna v-oblika cevi, ki pa je nekakšen kompromis med obema zgoraj omenjenima. Oblika je bolj vsestranska in namenjena večjim rokam, profil pa je strukturno močnejši od klasične okrogle cevi.

 

Ko surfate v močnejših vetrovih, na lok delujejo zelo velike sile. Medtem ko močan veter piha v jadro, to vpliva tudi na obliko loka – sile poskušajo lok razširiti in ga narediti krajšega, jadro pa tako dobi globlji profil. Ko ujamete močan sunek vetra, je ravno to tisto, česar nočete doseči z lokom. Zato je pomembno, da je vaš lok čim bolj tog in trden.

S povečanjem debeline stene cevi loka proizvajalci dosežejo večjo togost, hkrati pa to prispeva tudi k večji vzdržljivosti samega loka. Seveda pa debelejša kot je stena cevi loka, težji je sam lok, kar ponovno predstavlja velik minus.

Proizvajalci tako poskušajo iskati kompromis med težo in zanesljivostjo, vzdržljivostjo in togostjo samega loka.

 

Večina lokov je opremljena s tako glavo, ki omogoča aksialno gibanje glave loka. To je pomembno predvsem zaradi tega, ker se vsak windsurfer razlikuje po višini telesa, na podlagi katere ima tudi nastavljen lok, ter različnega stila vožnje na podlagi katerega prilagodi višino loka.

S spreminjanjem kota glave se doseže to, da se sile ne po nepotrebnem nabirajo točkovno v stičišču glave loka in jambora, kar lahko v primeru preobremenitev privede do zloma.

Lok, ki ima dobro zasnovano aksialno gibanje glave, bo z vami ostal dlje časa, hkrati pa bo tudi enostavnejši za riganje jadra in uporabo.

                                                                     

 

Velika večina vas je sedaj že gotovo seznanjena z dejstvom, da poznamo dve debelini jamborov – s standardnim premerom (jambor SDM) in s stanjšanim premerom (jambor RDM). To pomeni, da moramo to spremenljivko prenesti tudi na glave lokov.

Večina glav lokov je narejena tako, da so primerne za jambore SDM (standardne). To pomeni, da potrebujete univerzalen adapter, ki ga nataknete na jambor, da je lok trdno fiksiran na jambor.

Nekatere glave so oblikovanje tako, da jih lahko prilagodimo tako na jambor SDM kot RDM, brez dodatnih adapterjev.

Nekatere glave lokov pa so v osnovi narejene tako, da so primerne za debelino jambora SDM, zraven pa imajo snemljive adapterje, ki jih uporabite takrat, ko uporabljate jambor RDM.

 

Obstajata dva načina zaklepanja repa loka na telo. Repi s širšim premerom imajo opcijo, da grejo čez zunanjo stran telesa loka, kjer dolžino fiksirate z zatiči (pini). Repi z ožjim premerom pa se »skrijejo« v telo loka, želeno dolžino pa ponovno fiksirate s pini.

                                           

Tisti repi, ki se pospravijo v notranjost telesa loka, so enostavnejši za uporabo. Slabost pa je v tem, da so tovrstni repi manj togi, ker imajo ožji premer.

Tisti loki, katerih rep se nastavlja po zunanji strani, pa imajo večji premer in so posledično bolj togi. Največja slabost tega sistema je v tem, da je pogosto potrebno malo več vztrajnosti, da poiščemo luknje na repu in telesu in fiksiramo dolžino repa.

Loki z zunanjimi repi so na voljo le za večje loke, saj bi pri majhnih lokih prihajalo do motenj pri vožnji, ker bi morali zadnjo roko v tem primeru držati za rep.

Repi lokov se razlikujejo tudi po sistemu, kako se napenja jadro po loku. Najhitrejši in najenostavnejši sistem se imenuje »loop-to-loop option«, pri katerem vnaprej naredite zanko, ki jo samo napeljete čez obroček na repu jadra, jo zataknete za lok in napnete jadro po loku. Ta sistem je primernejši za manjše loke in jadra ter tiste, ki želite čim prej na vodo.

Drugi sistem pa je s koleščki, ki tudi omogoča, da na lok postavite sistem outhaul. Takšen rep je primeren za večja jadra in zahtevnejše uporabnike, saj s sistemom outhaul jadru omogočate še boljši izkoristek vetra.

                                                                          

 

Čeprav je za marsikaterega surfača lok zgolj eden izmed nujnih delov opreme, neizpodbitno drži dejstvo, da je z dobrim lokom lahko vaš session neprimerno boljši, daljši in zanesljivejši. V primeru odpovedi loka vas lahko čaka kar dolgo plavanje do obale. Tako kot ostale dele surfaške opreme je tudi lok potrebno izbrati premišljeno in na podlagi naših preferenc. V zadnjih dveh blogih smo tako poskušali zaobjeti in poenostaviti čim več razlik med samimi loki.