Wave ali freeride deska?

Po valovih in močnem vetru se da seveda peljati tudi z veliko slalom desko, še lažje se je peljati z desko, ki ima manjšo litražo, največji užitek pa se je zagotovo peljati z wave desko.

Ampak med tem, da se le peljemo z wave desko ali pa da na njej v celoti obdelamo val in izkoristimo potenciale, ki jih nudi, je velika razlika. Wave deska je v osnovi narejena zelo radikalno – kako tudi ne, saj je namenjena za radikalne razmere in voznike. V osnovi pa prihaja do navzkrižij tam, kjer voznik še ni dorasel razmeram in posledično ne obvladuje niti same deske. Večina se jih zato razočarana odloči za drugo desko (drugi tip deske).

                                       

Veliko je torej takih, ki od deske želite kompromis – majhna litraža, hitra odzivnost, ampak kljub vsemu nekaj več volumna pod nogami, da deska ni preobčutljiva. Iz teh dilem se je tako že kar nekaj časa nazaj rodila »ideja o novem konceptu deske«, ki sliši na ime freestyle-wave deska (FSW). Ta »novi koncept« pa ni nič drugega kot odličen marketinški trik, saj je freestyle-wave deska v osnovi čisto navadna freeride deska z majhno litražo in je posledično zaradi tega primerna za močne vetrove, valove, hkrati pa ni v svoji zasnovi tako radikalna kot wave deska in je posledično tudi enostavnejša za upravljanje. Torej, freestyle-wave tip deske je le privlačnejše poimenovana freeride deska, saj se v tovrstni deski prepozna večina uporabnikov, ki išče desko z majhno litražo, dobro odzivnostjo, ampak nekoliko več volumna pod zadnjo nogo, kar omogoča malenkost boljšo plovnost in večjo stabilnost deske med samo vožnjo.

 

Dilema, ali kupiti wave ali freeride desko, je pri veliko surfačih zelo pogosta. Neka splošna ocena bi bila, da bi se dobra polovica surfačev, ki vozijo wave deske, isto dobro (ali pa še boljše) vozila tudi s freeride desko, saj je bolj enostavna.

Vsak bi rekel, da je freeride deska namenjena za čopasto ali mirnejšo vodo s srednje močnim vetrom in nam omogoča, da se hitro peljemo po zalivu. Vse omenjeno seveda drži predvsem za večje litraže. Pri manjših litražah (pod 100 litrov) pa freeride deska pomeni drugačno distribucijo in nekaj več volumna pod nogami v primerjavi z wave deskami. To pomeni, da je deska bolj plovna, nekoliko manj manevrična (kar pa je še vedno več kot zadovoljivo za velik delež surfačev), hitreje zglisira v mejnih razmerah, je stabilnejša in manj občutljiva na obremenitve. Zajema torej vse tisto, kar potrebuje veliko surfačev, ki na vodi ne preživijo ravno vseh vikendov. Nekaj enostavnega za vožnjo, hkrati pa še vedno dovolj odzivnega za kakšen lep skok in vožnjo po valu.

                                       

Wave deska je namenjena tistim, ki želijo hitro odzivnost in manevričnost deske. Torej za največje valove, ko je pomembno, da ima deska po potrebi instanten odziv. To omogoča ozek rep in zelo malo volumna predvsem pod zadnjo nogo. Svoje dodajo še smerniki, saj tovrstne deske ponujajo možnosti za različno število in različne postavitve smernikov – twinzer (2 smernika), thruster (3 smerniki), quad (4 smerniki). Lahko pa seveda namestite tudi en večji smernik. Več manjših smernikov v osnovi pomeni boljšo vodljivost in odzivnost deske ter lažje igranje na valovih, večji smernik pa po drugi strani pomeni natančnejše držanje smeri. Sama deska torej omogoča večjo prilagodljivost glede na smer vožnje in valov ter jakost samega morskega toka, seveda pa tudi z vidika želja surfača, ki se želi danes bolj igrati na valovih, jutri pa na istem spotu spet trenirati nekaj drugega. US box smerniki, ki jih imajo wave deske, pa imajo tudi opcijo, da smernik postavite bolj naprej proti sredini deske ali pa nekoliko bolj nazaj proti repu. Bolj kot prestavljate smernik(e) nazaj, bolj je deska odzivna na zadnjo nogo. Smernik boste preobremenili in ne bo deloval, kot bi moral, če ga boste v primerjavi z zadnjo zanko za nogo na deski postavili preveč nazaj.

                                        

Mejo je zagotovo zelo težko postaviti, saj je veliko odvisno od vetra, razmer, našega znanja in želja. Mogoče bi bilo najbolj ohlapno in ustrezno pravilo to, da desko izbiramo na podlagi razmer, v katerih ponavadi vozimo in bolj uživamo. Torej, če radi vozite po dvo- ali trimetrskih valovih in se podate v vodo šele takrat, ko piha minimalno 35 vozlov, je wave deska za vas boljša izbira, saj vam bo omogočala enostavnejšo vožnjo in večji napredek v valovih.

                      

Če pa večinoma vozite po čopastih valovih, radi od časa do časa malo skočite, vendar je pa to tudi vse, boste vse to lahko dosegli s primerno freeride desko. Tako pri 20 ali 25 vozlih kot pri 35 vozlih vetra.

                 

 

Če se odločate za desko na podlagi litraže pa morate upoštevati, da se pri večini freeride desk, ki so primerne za vožnjo po istih razmerah kot wave deske, litraže končajo nekje pri okoli 80–90 litrih. Torej, če iščete manjšo desko, druge izbire kot wave deske niti nimate. Razmere so takrat že tako zahtevne, da boste z wave desko dosegli precej več. Govorimo torej o 35, 40 vozlih ali pa celo močnejšem vetru, ki je v osnovi namenjen le za tiste najbolj izkušene in vešče jadranja na deski. Na drugi strani pa na trgu obstajajo tudi wave deske, ki imajo 100 ali pa celo 115 litrov volumna, kar pomeni, da lahko na tej deski povprečno težek surfač normalno dvigne jadro, tudi če veter močno popusti, hkrati pa mu deska na račun ožjega repa še vedno nudi boljšo odzivnost kot recimo freeride deska iste litraže.