Smerniki

Kot vas je že veliko ugotovilo, je v razvoju in proizvodnji surfaške opreme zelo veliko znanosti. Sami opažamo, da se na splošno surfači veliko ukvarjamo z jambori in loki ter razmišljamo predvsem o razmerju med materiali in ceno. Glede na to, da gre za nekoliko večji kos surfaške opreme, je 400 € za kvaliteten jambor iz 100-% karbona sorazmerno malo, če primerjamo, da kvaliteten karbonski smernik stane dobrih 200 €. Kljub temu da gre za sorazmerno majhen kos opreme, pri proizvodnji kvalitetnega smernika ne smemo misliti le na vzdržljivost, težo in ceno (glavne lastnosti, zaradi katerih kupimo karbonski ali pa alu lok), ampak še na lift (kako hitro bo desko dvignil iz vode) in manevričnost. Zadnji dve lastnosti sta tisti, ki pogosto definirata, kako bo deska vozna. Kljub temu da gre za dve zelo pomembni lastnosti, to pogosto pozabimo in se osredotočamo le na ceno in težo.

                                                                      

V nadaljevanju bomo skušali podati nekaj smernic. Svetujemo vam, da jih vzamete v premislek in jim poskušate slediti, ko kupujete nov smernik. Pogosto opažamo, da si veliko surfačev postavlja vprašanje, zakaj ne zglisirajo, saj imajo občutek, da jim manjka čisto malo. Največji napredek se da seveda vedno narediti pri našem znanju, na katerem dela vsak, vedno, ko je na vodi. Najbolj preprosto pa je zamenjati kakšen kos opreme za bolj optimalnega in upati, da bo ta naredil razliko. Večina naprej pomisli na pol kvadrata večje jadro ali pa isto kvadraturo in kemberje. Sledi 10 litrov večja deska, bolj race orientirana. Ugotovimo, da to še vedno ni dovolj in zamenjamo še jambor s 100-% karbonom in kupimo karbonski lok. Smernik pa vedno pustimo isti. V veliko primerih bi zadostoval že primernejši smernik, s katerim bi hitreje in lažje zglisirali, ampak do tega žal pridemo šele po menjavi celotne opreme.

V nadaljevanju pa nekaj osnovnih lastnosti smernikov, ki jih je potrebno upoštevati. Glede na to, da gre pri smernikih za malo bolj zapleteno fiziko profilov in kotov, se bomo osredotočali zgolj na tiste najpomembnejše lastnosti, ki jih morate poznati, da lahko kupite ustrezen smernik.

Običajno je dolžina smernika edini podatek, ki se pojavlja v razpravah o primernosti za določeno vrsto deske ali jadra. Ker obstaja toliko dejavnikov, ki vplivajo na dvig deske in glisiranje, bomo to v nadaljevanju poenostavili in predstavili dve osnovni pravili:

- Če je smernik prekratek, deske ne bo dvignil dovolj in ta ne bo 'odlepljena' od vode, vi pa se boste borili za hitrost in ne boste glisirali.

- Če je vaš smernik predolg, bo preveč dvigal desko iz vode in jo bo težje nadzorovati.

Močnejši je torej veter in večji so valovi, manjši smernik potrebujemo, saj glisiranje ni več problem, ampak to postaja nadzorovanje deske in »držanje v vodi«. Seveda to ne gre v nedogled, ampak je potrebno slediti navodilom proizvajalca o razponu in priporočeni dolžini smernika. Poleg jakosti vetra pa je potrebno upoštevati tudi težo surfača, jakost morskega toka in valove.

Tukaj ne mislimo na zunanjo obliko, ampak zgolj če bi naredili prečni prerez smernika. Razmerje med debelino in dolžino (razmerje profila smernika) je tisto, ki določa hitrejši dvig deske iz vode. Večje kot je to razmerje, hitrejši dvig omogoča smernik in bolj je primeren za freeride vožnje. Pri višjih hitrostih tanjši profil smernika običajno kaže večjo učinkovitost. Tako so tanjši smerniki primernejši, ko dosežemo visoko hitrost, vendar je morda težje doseči tiste višje hitrosti, če veter ni zadosten.

                                                                     

Nanaša se na obris samega smernika. Slalom in race smerniki imajo običajno dolgo, pokončno in ozko obliko. Smerniki, s katerimi želimo doseči večjo manevričnost, pa so pogosto podaljšani nazaj in ukrivljeni kot plavut delfina. Smerniki z malo ukrivljenosti se priporočajo za freeride vožnje. Še bolj pokončni smerniki so še posebej primerni za slalom. Najbolj ukrivljene smernike pa uporabljamo takrat, ko iščemo manevričnost (wave razmere). Izpostavili bi še smernike za travo, ki se od zgoraj opisanih smernikov razlikujejo po obliki. Smerniki za travo imajo ravne linije, vendar je kot med vpetjem smernika v desko in spodnjim robom precej večji – zato da se na smernik težje ujame trava, ki desko močno upočasnjuje.

                                                    

V osnovi poznamo tri različne materiale, iz katerih so narejeni smerniki:

- Fiber steklo/vinilni ester: Smerniki iz steklenih vlaken so vzdržljivi in enostavni za popravilo manjših poškodb. Težave nastanejo, ko pride do nekoliko hujših/resnejših poškodb, saj je smernik za v smeti. Cenovno so to najugodnejši smerniki.

- G10: G10 je visokotlačni kompozitni laminat iz steklenih vlaken, ki ga je izjemno težko obdelovati. Če se ga želi spremeniti v smernik, ga je treba v želeno obliko obdelati s CNC stroji obdelati. G10 je enostaven za popravilo in zagotavlja dobro razmerje med ceno in zmogljivostjo, čeprav je lahko nekoliko težek, zlasti pri večjih velikostih (40–45 cm).

G10 je tudi po lastnostih zelo »odpuščajoč« material, saj dopušča zmerno visoke stopnje zvijanja in upogibanja, ki močno pomagajo pri nadzoru deske v »overpower« pogojih.

- Karbon: Vrhunska togost in nizka teža, vendar za visoko ceno. Karbon zagotavlja odlično dviganje in omogoča izdelavo trdnih in torzijsko močnih smernikov, ki so primerni za najzahtevnejše pogoje in način vožnje. Slaba stran karbonskih smernikov je, da so razmeroma občutljivejši na manjše poškodbe.

Zadnje, o čemer bomo govorili, se sicer ne dotika direktno smernika in naše vožnje z njim. Zgoraj omenjene lastnosti so tiste, od katerih zavisi naša vožnja s smernikom, sistem vpetja pa je tisti, ki določa, na kakšen način se smernik pričvrsti na desko. Deske same imajo različne sisteme vpetja smernika in tem sistemom, moramo prilagoditi tudi smernik – natančneje ustje smernika.

Sistemi vpetja, ki se dandanes uporabljajo, so:

- US-box: V uporabi predvsem na wave deskah, pri katerih zaradi minimalne višine boxa potrebujemo smernik z nizko glavo.

                                                                                 

- Power-box: Močna glava smernika. Smernik pritrdimo na desko z enim vijakom. Tovrstni sistemi so primerni za rekreativne uporabnike, saj pri vožnji ne nastajajo ekstremne obremenitve. Smerniki s tem sistemom obstajajo nekje do dolžine 50 cm.

                                                                                  

- Tuttle-box: Sistem, ki se uporablja na slalom/race/freerace deskah, ki jih povečini vozijo bolj zahtevni uporabniki in pri katerih so obremenitve večje. Glava smernika je pritrjena na desko z dvema vijakoma. Tuttle-box smerniki se uporabljajo do dolžine približno 45 cm.

                                                                                        

- Deep-tuttle-box: Podobna oblika glave kot pri standardnih Tuttle-box smernikih, vendar je glava višja. Zaradi višje glave je Deep Tuttle primeren za deske z večjimi smerniki – ponavadi za »lightwind« slalom in formula deske. Deep Tuttle je običajni standard za smernike v dolžini od 45 do 70 cm.

                                                                                    

Predlagamo vam, da zgoraj našteto upoštevate tako pri nakupu kot izbiri smernika glede na razmere na vodi. 2 cm se ne sliši veliko, ampak za le toliko daljši smernik lahko pomeni razliko v tem, ali boste glisirali ali ne. Ravno tako pa 2 cm predolg smernik pomeni, da boste potrebovali veliko nepotrebne energije, da boste desko držali na vodi. Pogosto opažamo, da kakor hitro postanejo razmere premočne in izberete 2 kvadrata manjše jadro, hkrati pa obdržite isto desko, nikoli ne menjate smernika. Pa veste, da bi se v teh razmerah s smernikom dolžine 34 cm – namesto 40 cm – peljali veliko lepše in boljše? Seveda pa dvojno preverite, kakšen sistem vpetja ima vaša deska, saj vam smernik z napačno glavo popolnoma nič ne koristi.