Nekaj nasvetov glede surfanja...

Jadranje na deski deluje zunanjemu opazovalcu zelo preprosto. Ko se nekoliko bolj poglobimo v ta šport, pa vidimo, da je za obvladanje tega športa potrebnih ravno toliko ur treninga, trdega dela in talenta kot za vse ostale športe. Eden izmed največjih čarov jadranja na deski je zagotovo ta, da nam zaradi nenehno spreminjajočih se razmer na vodi nikoli ni dolgčas. Medtem ko se danes odpravimo na vodo s foilom na 10 vozlov vetra, nas lahko že jutri pričakajo razmere, kjer se ob 40 vozlih vetra trudimo krotiti svojo najmanjšo wave desko. Seveda niti ni potrebno poudarjati, da gre pri zgoraj opisanih primerih za takšna nasprotja, da se tehnika vožnje skoraj popolnoma spremeni, zahtevana znanja pa ravno tako.

Če lahko za poletne maestrale, ki pihajo s hitrostjo 10 ali pa 15 vozlov, rečemo, da sam veter in razmere na vodi ne predstavljajo nobene nevarnosti, pa se ob močnejšem vetru, večjih valovih, neprimernem znanju, izbiri lokacije ali pa zgolj poškodbi opreme to kar hitro spremeni. Ker počasi prihajajo dnevi, ko bomo lahko pričakovali kakšne močnejše vetrove, je seveda na mestu, da poleg tega, da vas seznanjamo z opremo in nasveti, kakšno besedo spregovorimo tudi o nas surfačih. Opažamo, da vas je veliko ljubiteljev surfanja takih, ki s tovrstnimi razmerami nimate izkušenj in se na vodo ne odpravite zato, ker ne veste, kako in kje začeti.

                                                   

V nadaljevanju bomo zato predstavili nekaj smernic – priporočamo, da se jih vsi držite.

 

To je zagotovo najpomembnejši nasvet, ki ga imamo za čisto vse surfače, tudi za nas same. Morje in veter sta vedno lahko močnejša od našega znanja in opreme. Zaradi tega priporočamo, da začnete znanja nabirati na varnih spotih, kjer vas v primeru neljube situacije valovi, tok in veter nosijo proti obali in ne stran od nje. Za jugo je recimo takšen dober spot Seča ali pa v Istri Medulin (pri kampu Arena Medulin). Za burjo pa recimo Marina Julija, Punat ...

Kar se tiče razmer, priporočamo, da počasi stopnjujete jakost vetrov, v katerih surfate, saj če ste bili do sedaj navajeni 10 vozlov vetra, pri 40 vozlih ne boste niti prišli v vodo. S počasnim stopnjevanjem razmer, v katerih surfate, boste prišli do tega, da boste stopnjevali tudi svoje znanje. Če se pri 10 vozlih vetra lahko še ukvarjamo s tem, kako pravilno narediti obrat, se učimo glisirati v zankah itd., so pri 25 vozlih vetra znanje glisiranja v zankah, vodni štart in podobni manevri že praktično obvezni.

Zelo priporočamo tudi, da se na spote ne odpravite sami, ampak skupaj s kolegom, ki zna boljše surfati od vas, saj vam bo tako lahko pomagal ter malo popazil na vas, vam dal kakšen nasvet ter pokazal, kako lahko izboljšate svoje znanje.

Potrebno se je zavedati, da se lahko razmere na vodi hitro spreminjajo. Veter lahko popusti – kar v primeru, da tok nese proti obali, niti ni takšen problem. Problem se pojavi, če se veter preveč ojača ter nam onemogoča, da bi dvignili jadro in naredili vodni štart. Zato je pomembno, da stalno spremljamo razmere na vodi in nebu. V primeru nenadne in velike spremembe je torej zagotovo varneje zapeljati proti obali, se malo okrepčati in počakati, da se razmere umirijo.

 

Medtem ko nekateri striktno surfajo z zaščitnimi jopiči, čeladami, mobiteli, lokatorji GPS ter različnimi drugimi pripomočki in varovali, pa drugi ne vzamejo ničesar. Stopnja zaščitne opreme je pogosto zelo odvisna od našega znanja in razmer ter spotov, na katere se odpravljamo. Potrebno se je zavedati, da nesreča žal nikoli ne počiva. Manj kot imamo izkušenj in znanja v zahtevnih razmerah, hitreje se zgodi, da nas jambor ali pa deska udari v glavo. V najboljšem primeru jo odnesemo zgolj z buško ali modrico, seveda pa so posledice lahko tudi hujše. Čelada je zagotovo dodatek, ki nam mogoče lahko celo reši življenje.

                                                                                   

Zaščitni jopiči (impact vest) so narejeni tako, da pena ublaži udarce v prsni koš. Pri katapultih pogosto pride do udarcev loka, udarcev v desko ali pa celo trka z drugim surfačem. Žal se kar nekaj teh udarcev konča tudi s počenimi ali pa celo zlomljenimi rebri. Impact vesti tako do določene mere ublažijo sile na prsni koš in lahko preprečijo hujše poškodbe. Kljub temu da nas zaščitni jopiči v primerjavi z rešilnimi jopiči ne držijo nad vodo, odigrajo pomembno vlogo v močnih vetrovih in valovih, ko držimo jadro iz vode in se mučimo z vodnim štartom. Zaščitni jopič namreč na račun pene doda tistih 10 ali pa 15 %, ki nam močno olajšajo vodni štart in razbremenijo delo z nogami, da kljubujemo vodi in na rokah lažje obdržimo jadro nad vodo in izvedemo vodni štart. V praksi to pomeni, da boste za vodni štart porabili precej manj energije in boste lahko več časa preživeli na vodi.

 

Splet je krasna stvar, saj lahko najdemo čisto vse informacije. Pri surfanju nam je to pogosto v veliko pomoč, saj lahko, preden se v živo seznanimo s spotom, vse informacije preverimo on-line: kako se pride do tja, kje se parkira, sestavlja opremo, kakšen je dostop do vode, kakšen veter lahko pričakujemo ter značilnosti in nevarnosti v vodi in na plaži (kakšne skale, boje itd.). Več kot si o spotu preberete, pogledate filmčkov in/ali izveste od prijateljev, lažje vam bo in manj presenečenj boste tam doživeli. :)

 

Zanesljivo in primerno opremo toplo priporočamo vsem, ki se odpravite na vodo. Pri surfanju v močnejšem vetru se preko opreme prenašajo ogromne sile. Zaradi teh sil se od časa do časa zgodi, da določen element popusti. Seveda se to kdaj zgodi tudi zaradi tovarniške napake, vendar pa sami zelo pogosto opažamo, da se nekateri v vodo odpravijo v preveč dotrajani opremi.

Najpogostejša stvar so počeni zglobi. Do tega ponavadi pride zaradi preveč dotrajanih materialov. Tukaj govorimo predvsem o gumiranem delu, ki z leti zgublja na svoji kvaliteti. Priporočamo, da gumirane dele zglobov menjate na 2 leti, medtem ko cel zglob na 5 let. Odpoved zgloba lahko v ekstremnih razmerah pomeni, da vam je onemogočena vrnitev na obalo. Pogosto ob tem naredite še luknjo v deski.

Napenjalne vrvi so drugi element, ki ga marsikateri surfač ne menja tudi po več letih uporabe. Nekaterih ne motijo tudi že načete vrvi. Redno pregledujte in menjajte vrvi, s seboj pa vedno imejte tudi nekaj metrov rezerve, da jo lahko po potrebi zamenjate. Priporočamo uporabo napenjalne vrvi iz dyneeme, saj je veliko bolj vzdržljiva.

                                                                                              

Loki: Večina surfačev uporablja aluminijaste loke. Kljub temu da so precej slabši od karbonskih, pa so cenovno precej ugodnejši. Za karbonski lok drži, da je praktično nemogoče, da se vam bo zlomil ali zvil, medtem ko pride pri aluminijastih lokih pogosto do poškodb pri katapultih. Kljub temu da so alu loki narejeni iz kvalitetnih materialov, pa vseeno niso popolnoma odporni na sol. Če ga nikoli ne operete s sladko vodo, sčasoma tak lok oksidira, pojavijo se lahko mikrorazpoke, kar pomeni, da vam bo čez čas popustil.

Jadra: Ko se odpravljamo v močen veter, je pomembno, da je jadro v dobrem stanju. To pomeni, da je čim bolj ohranjeno, saj se vam lahko ob katapultu vanj hitro razleti na kose. Novejša, predvsem wave jadra so zaradi tega prepredena z ojačitvami (iz različnih materialov kot so dakron, najlon, dyneema, spectra), katerih vloga je ta, da ojačajo jadro ter v primeru poškodbe le-to omejijo na nekaj kvadratnih centimetrov in preprečijo, da se strga celo okno.

                                 

Poleg tega da je jadro kvalitetno narejeno in ohranjeno, je pomembno tudi, da ni preveliko. Če lahko pri 15 vozlih vetra rečemo, da lahko isto hitro surfamo s 7 ali pa 8 kvadratov velikim jadrom, pa lahko pri močnejših vetrovih 1 kvadrat preveliko jadro zelo odločilno vpliva na to, koliko časa bomo zdržali na vodi. V primeru da surfate s plovno desko, priporočamo, da za začetek jadro rajši izberete nekoliko konzervativneje – torej malenkost manjše in ga nato po potrebi zamenjate za večje. V primeru da surfate s potopljivo desko, pa izberite dovolj veliko jadro, da boste lahko tudi v primeru, ko veter nekoliko popusti, še vedno prišli do obale. Če niste prepričani o izbiri jadra, vam priporočamo, da se nekoliko sprehodite po spotu in si ogledate velikosti, s katerimi se podajo na vodo drugi surfači. Malo jih opazujte in povprašajte in boste hitro videli, ali potrebujete manjše jadro od njihovih ali večje.

 

Če za zaključek še vse strnemo v en nasvet in stavek: Poskrbite za primerno opremo in varnost ter ne precenjujte sebe in ne podcenjujte razmer!