Kako poskrbeti, da nam mraz ne pride do živega?

Koledarska zima se počasi že končuje in glede na povprečne temperature zraka in vode iztekajoče se zime se bo večina jadralcev na deski letos pognala v vodo kakšen mesec prej. Nekateri ste na mraz že precej odporni in natrenirani ter ne izpustite nobenega zimskega vetrovnega dneva in v začetku marca že vozite brez čevljev, rokavic in podkape. Drugi pa v tem času šele začenjate razmišljati o vetru in vodi in uporabljate rokavice, podkapo in ostale pripomočke tja do konca aprila. Seveda ni z nikomer nič narobe, važno je samo, da smo pripravljeni, ogreti in da uživamo!

Kljub temu pa opažamo, da se veliko ljudi »boji« vode v spomladanskih mesecih, ker bodisi nimajo primerne opreme (menijo, da je ta predraga ali pa niti točno ne vedo, kaj vse se najde na trgu) bodisi so imeli v preteklosti slabo izkušnjo s premraženostjo, od katere so se »odtalili« šele čez nekaj dni.

Jadranje na deski v nizkih temperaturah je za začetek podobno težko, kot ko se prvič kopamo v ledeni kopeli. Telo potrebuje čas in izkušnje, da se navadi na te razmere.

Pri jadranju na deski pa nas ne hladi le hladna voda, ampak tudi veter. Občutek mraza zaradi vetra (angl. Wind Chill Effect) prihaja do izraza predvsem v spomladanskih mesecih, ko se temperature zraka že v osnovi gibljejo okoli 15 °C. Če temu dodamo še 30 vozlov vetra je občutek podoben, kot če bi stali v brezvetrju na 8 °C. Če pa surfamo, ko je zunanja temperatura 10 °C, veter pa piha s hitrostjo 40 vozlov, imamo občutek, kot da bi stali na dobrih 4 °C v brezvetrju. Torej, v razmerah, ko imamo na obali oblečen pulover in jakno, se znajdemo na vodi v le 5/4 mm neoprenski obleki. Brez pretiravanja lahko torej rečemo, da nas lahko v teh razmerah pomanjkanje izkušenj in dovolj toplih oblačil kar hitro prežene s prehladom v posteljo.

                                                                         

Da se izognemo nepotrebnemu mrazu, lahko veliko naredimo že sami z izbiro vetra. V poznih zimskih in zgodnjih spomladanskih mesecih ostaja morje relativno hladno, četudi se ozračje čez dan hitro segreje. Zaradi tega priporočamo, da se februarja in marca izogibate burji in čakate na južni veter, ki je toplejši in posledično manj ohladi ozračje, vodo in nas same.

Najpomembnejša pa so obleka in vsi dodatki. Naše telo zapusti največ temperature skozi okončine (roke, noge, glava) – torej skozi točke, kjer imamo na sebi ponavadi najtanjši neopren oz. ga sploh nimamo.

Poleg kvalitetne, dovolj debele neoprenske obleke imajo pomembno vlogo tudi dodatki, o katerih bomo govorili v nadaljevanju. Sami obleki se bomo posvetili drugič.

Podkapa je obvezen dodatek za vse, ki jadrate na deski v decembru, januarju in februarju. Večina jo pogosto uporablja tudi v marcu in aprilu ter tudi v novembru. Same podkape se med seboj močno razlikujejo – po debelini in kroju. Najbolj uporabna podkapa je debeline med 2 in 3 mm. Pomembno za podkapo je tudi, da se čim bolj natančno prilega glavi in da hkrati ni preveč ohlapna, ampak še vedno dovolj udobna. Nekatere podkape imajo globok ovratnik, ki preprečuje (oz. zmanjšuje) vdor vode pod obleko. To je seveda precej pomembno, vendar smo po drugi strani zaradi takšnih podkap manj okretni in težje obračamo glavo.

                                                                                                           

Marsikdo namesto podkape preferira navadno neoprensko kapo (beanie), ki ščiti predvsem ušesa in glavo, omogoča boljšo gibljivost glave, vendar hkrati nudi slabšo zaščito pred vodo in vetrom. V času prehodnih temperatur je tudi ta v redu, v bolj ekstremnih razmerah pa odigra boljšo vlogo podkapa, saj zaščiti tudi vrat, brado in lica.

Rokavice

Rokavice so eden izmed dodatkov, ki se mu veliko jadralcev na deski rad izogiba. V zimskih mesecih seveda brez njih ne gre. Z zmrznjenimi rokami se seveda ne da jadrati na deski, saj nimamo dovolj močnega prijema za lok in smo manj senzibilni za povratne informacije. Z rokavicami lahko dolžino časa, ki ga preživimo na vodi, precej podaljšamo, vendar pa imamo že v osnovi precej manj občutka za samo vožnjo. Kot ste povečini že opazili, se rokavice med seboj močno razlikujejo.

                                                                 

Če se osredotočimo na rokavice za hladno vreme, jih lahko razdelimo na tri osnovne tipe rokavic. Najbolj tople so zagotovo tiste, ki imajo ločen samo palec, vendar posledično nudijo najslabši oprijem. Sledijo rokavice na 5 prstov, ki nudijo boljši oprijem, vendar so bolj hladne. Najboljši oprijem pa nudijo t. i. »open palm« oz. rokavice z odprto dlanjo. Te rokavice nudijo najboljši oprijem, hkrati pa še vedno precej zaščite pred vetrom na najbolj izpostavljenih delih rok, medtem ko ne nudijo zaščite za dlani. Seveda se tudi rokavice razlikujejo po debelini neoprena – najbolj razširjene so z 2 mm, 3 mm in 4 mm debeline. Debelejše kot so rokavice, bolj so tople, vendar posledično nudijo slabši oprijem.

Čevlji

Čevlji so tisti dodatek, ki je uporaben tudi v toplem vremenu. Medtem ko nekateri čevljev tudi poleti ne sezujejo, drugi prisegajo na bose noge od marca do decembra. Za hladnejše mesece priporočamo visoke čevlje. Glede debeline neoprena velja isto pravilo – debelejši kot je čevelj, bolj nam je toplo, vendar slabše »čutimo« desko pod sabo.

                                                                                                       

Termo neoprensko perilo

Dodatek, za katerega veliko ljudi sploh ne ve, da obstaja, je neoprensko termo perilo. Gre za tanek sloj, ki ga oblečemo pod neoprensko obleko in ima podobno vlogo kot recimo smučarsko perilo. Neoprensko termo perilo ima nalogo, da naše telo še dodatno izolira in prepreči odvajanje toplote od telesa preko neoprenske obleke.

Neoprensko perilo je navadno debeline od 0,5 do 1 mm in ima še kakšno dodatno plast iz drugega materiala, da še malo poviša stopnjo izolacije. Poznamo neoprenske majice, telovnike, hlače in monohlače z zgornjim delom, telovnike/majice s kapuco in boksarice. Tudi pri surfanju velja pravilo, da bolj večplastno kot smo oblečeni, lažje se telo greje »od znotraj« in posledično dlje časa zdržimo na vodi.

                                               

Neoprenski jopič

Surfači se pogosto prezebemo, ko pridemo ven iz vode na zasluženo pavzo. Med surfanjem nam mraz včasih sploh ne pride do živega, saj smo v neprestanem gibanju. Ko se želimo ob koščku čokolade, sendviču in soku malo okrepčati, pa ugotovimo, da smo se poleg tega še prezebli. Najbolj elegantna in enostavna rešitev je, da takoj po prihodu iz vode oblečemo neoprenski jopič ali pa neoprenski pulover, katerega naloga je, da nas ščiti pred vetrom in mrazom, ko smo na obali.