Vse o zglobih

V enem izmed prejšnjih blogov, ko je bilo govora o podaljških, smo se na hitro dotaknili tudi zglobov. Kot vas je večina že opazila, se zglobi ne razlikujejo le po sistemu vpetja na podaljšek, ampak tudi po obliki in materialih, iz katerih so narejeni. V nadaljevanju bomo poskušali vse te razlike pojasniti.

Najbolj opazna razlika med zglobi je zagotovo pri glavi oz. »rilčku« , tj. sistemu vpetja zgloba na podaljšek ali peto. Predlagamo, da si preberete blog o podaljških (tukaj), kjer boste izvedeli, kakšne so razlike.

Sedaj, ko smo ugotovili, kakšen sistem vpetja potrebujemo, da je zglob kompatibilen z našimi podaljški, pa se osredotočimo na osrednji del zgloba, ki večini povzroča preglavice.

Obstajajo tri glavne vrste zglobov, ki jih uporabljamo pri jadranju na deski. Zglob se pritrdi na desko in omogoča celotnemu kompletu (jamboru, jadru in loku) večsmerno gibanje, tako v primeru, če nam jadro pade iz rok, kot v primeru izvajanja različnih manevrov. Katero vrsto zgloba izberemo, je odvisno od načina jadranja na deski in stila vožnje – na primer dirke, »freeriding«, jadranje na valovih itd.

VRSTE SISTEMOV VPETJA ZGLOBOV NA PODALJŠEK

Izjemno pomembno je, da sta zglob in podaljšek, ki ga uporabljamo za jadro, med seboj kompatibilna. To pomeni, da je potrebno, da imata tako zglob kot podaljšek isti sistem vpetja.

Najbolj razširjen sistem zglobov in podaljškov je »U-pin« sistem, obstaja pa tudi »double pin (US pin)« sistem.

Zglob z »U-pin« sistemom je tisti, ki ima kovinski rilček dolžine okoli 7 cm in premera 1 cm, z eno ali dvema zarezama. Za »U-pin« sistem zgloba potrebujete podaljšek, ki ima v sredini »luknjo« malenkost večjega premera (cca. 1 cm), znotraj podaljška pa je zatič, ki se zapne za zarezo na zglobu.



                                                                       

                                                                 U-pin zglob                                                                    Podaljšek z U-pin sistemom vpetja

»Double pin (US pin)« sistem ima na dveh straneh zgloba po en zatič, ki se zapne v stranske luknje na podaljšku. Tudi ta sistem ste zagotovo že videli, vendar je manj razširjen kot »U-pin« sistem.

                                                                   


                                                  Double pin zglob (US sistem)                                            Podaljšek z double pin (US sistem) sistemom vpetja

VRSTE ZGLOBOV

Power zglob/Boge zglob (ang. Powerjoint/Boge joint)

Najpogosteje uporabljena in najbolj razširjena vrsta zgloba. Je tudi najbolj odporen na udarce, vendar pa nudi manj bočnega upora in togosti kot tetivni zglobi (ang. Tendon joint).

Boge oz. power zglob odlično »amortizira« in absorbira sile, ki se prenašajo preko deske in jadra na naše roke. Ta zglob je zato bolj primeren za skoke, »freestyle« trike in čopaste razmere, saj odlično blaži vse sile, ki pri tem nastajajo.

                                                                             
Boge zglobi imajo tudi sicer daljšo življenjsko dobo kot tetivni zglobi.

Velikokrat slišimo tudi vprašanje, kakšna je razlika med power zglobom in bogezglobom, saj sta na videz enaka.

Oba zgloba sta na videz popolnoma enaka, sta istih dimenzij in primerna za enak stil vožnje, hkrati pa nudita tudi enako stopnjo amortizacije. Razlika je le v proizvajalcu. Boge je blagovna znamka (s sedežem v Nemčiji), ki dela amortizerje za avtomobilsko industrijo. Power zglob pa je replika, ki jo delajo v Aziji. Tisti, ki imate ostro oko, boste na boge zglobih opazili napis »Boge«.

Tudi če odmislite, da gre za dva različna proizvajalca, kar predstavlja še največjo razliko med zgloboma, boste s strani zagretih poznavalcev jadranja na deski še vedno slišali različna mnenja glede kvalitete in trpežnosti. Naše iskreno mnenje je, da so glede občutka jadranja, prenosa moči in sil na relaciji jadro–deska ter trpežnosti v vseh pogledih skoraj povsem enaki – s to razliko, da je power zglob nekoliko cenejši.

                                       Boge zglob                                                               
                             Boge zglob, ki ga prepoznate po napisu BOGE na gumi                                                 Power zglob je brez napisa na gumi


Priporočamo, da pred vsako uporabo (sploh kadar se podate v nekoliko bolj ekstremne razmere), zglob ustrezno pregledate. Rilček (kovinski del) zgloba nekoliko nagibajte na različne strani proti osnovni plošči in vrtite okoli svoje osi. Če opazite kakšne razpoke, morate zglob (ali pa le poškodovani del) zamenjati.

Najbolj primeren za: čopaste razmere, saj razbremeni sile; freeriderje in močan veter; jadranje na deski v močnejših vetrovih in valovih.

TETIVNI ZGLOB (ang. Tendon joint)

Tetivni zglobi ponujajo večji prenos sil med desko in jadrom, so trdnejši in imajo manjše lateralno gibanje kot power/boge zglobi. Ti zglobi so bolj primerni za tiste jadralce na deski, ki imajo radi takojšnje povratne informacije od deske in jim je zelo pomemben čim bolj natančen povratni občutek. Ti zglobi lahko prinašajo določeno prednost tudi v hitrostnih in slalom tekmovanjih v čopastih »overpower« pogojih (nižja »točka COE«), zaradi česar je vožnja lažje nadzorovana.
                                                                     
Ko govorimo o lovljenju hitrostnih rekordov, nekaterim surfačem bolj ustrezajo power/boge zglobi, saj je na izjemno ozkih deskah (50 cm in manj) v teh ekstremnih razmerah lažje narediti vodni štart.

Tudi pri tetivnih zglobih je potrebno redno pregledovanje, predvsem tetive. Napake oz. razpoke se pojavijo predvsem pri luknjah, skozi katere so nameščeni kovinski rilčki, ki držijo zglob v enem kosu. Tudi menjavo teh tetiv lahko opravite precej enostavno z osnovnimi orodji. Pri nameščanju nove tetive morate le poskrbeti, da jo natančno namestite v spodnjo ploščo in zgornji kovinski del.

Najbolj primeren za: tekmovalce/hitrostno jadranje; tiste, ki iščejo dobre povratne informacije; dober nadzor v čopastih razmerah; nižanje »točke COE«.

KARDANSKI ZGLOB (ang. Cardan joint)

Kardanski zglobi so zaradi svoje enostavnosti namestitve jadra na desko zelo priljubljeni pri začetnikih, nezahtevnih uporabnikih in v šolah jadranja na deski.

                                                                                      
Sam zglob nudi zelo malo absorpcijskih lastnosti, hkrati pa je tudi lateralno zelo gibljiv. Kot že samo ime pove, sta zgornji in spodnji del zgloba narejena iz kardana. Tudi po vzdržljivosti v bolj zahtevnih razmerah se ne more kosati z boge/power ali tetivnimi zglobi.

Najbolj primeren za: začetnike, šole jadranja na deski in mirne vode.

 

VIŠINA ZGLOBA

Nižji kot je sam zglob, manjša je »luknja med jadrom in desko« ob glisiranju. Manjša kot je ta luknja, bolj učinkovito deluje jadro, saj ulovimo več vetra. Z nižjo višino samega zgloba pa tako tudi lažje približamo jadro deski.

                                                                      

Druga prednost nižjega zgloba je tudi ta, da se zniža tudi »točka COE«, zaradi česar je jadro lažje nadzorovati.

 

SISTEM POVEZAVE ZGLOBA NA DESKO

Večina zglobov se na desko pritrdi s pomočjo enega vijaka in obrnjene »T-matice«.

                                                              
Nekateri zglobi pa imajo tudi dva vijaka in dve »T-matici«, zaradi česar se sile boljše prerazporejajo in se zglob težje »izruva« iz deske. Velika prednost zglobov z dvema vijakoma je tudi ta, da lahko osnovno ploščo kar pustimo na deski in odstranimo le power/boge ali tetivni zglob. To je zelo uporabno v šolah in centrih za izposojo opreme, saj lahko bolj učinkovito pospravijo več desk in otežijo odtujitev zgloba z deske. Slabost tovrstnih plošč z dvema vijakoma pa je ta, da smo manj fleksibilni glede premikanja zgloba po dolžini same deske.

                            

 

DODATNA ZAŠČITA OB ODPOVEDI ZGLOBA

Da, kakšen zglob od časa do časa tudi poči. Pogosto je to zaradi neredne menjave, spregledanih očitnih znakov obrabljenosti (razpoke na gumiranem delu), lahko pa tudi zaradi ekstremnih sil, ki jih kdaj doživimo pri doskoku, v valu ipd.

Vsak zglob ima tudi varovalo, ki do določene mere zadrži, da ob odpovedi zgloba jadro in deska ne gresta vsak svojo pot. Če ostanemo v ekstremnih razmerah brez jadra/deske, nas to lahko pripelje v potencialno zelo nevarno in življenjsko ogrožajočo situacijo.

Power/boge in kardanski zglobi imajo tako zgornji in spodnji del zgloba še dodatno povezan s trakom, ki preprečuje, da bi v primeru odpovedi zgloba le-ta razpadel na dva dela. Tetivni zglobi pa imajo zgornji in spodnji del zgloba povezan s poliestrsko ali dinema vrvjo. Vrv iz dineme je močnejša in zanesljivejša od poliestrske.

                                                 

Jadranje nazaj do obale z zlomljenim zglobom seveda ni najbolj priporočljivo, saj se poškodbi deske tukaj le težko izognemo. Vendar je zagotovo to veliko boljše, kot da ostanemo v vodi!
 

PRIPOROČILA ZA MENJAVO

Tako tetivni kot power/boge zglobi so podvrženi obrabi. Priporočamo, da pred vsako uporabo zglob pregledate – če opazite najmanjše razpoke oz. poškodbe, zglob zamenjate.

Power/boge zglobe je zelo enostavno pregledati, saj je zgornji del potrebno le nekoliko nagniti, da opazimo razpoke. Pri tetivnih zglobih moramo biti nekoliko bolj natančni, saj so lahko razpoke tudi skrite in ne tako opazne. Najpogosteje se pojavijo okrog lukenj, skozi katere grejo kovinski vložki.

Menjavo zglobov priporočamo na vsake 3–4 leta (cca. 60–100 surfaških dni). Odvisno je seveda tudi od tega, v kakšnih razmerah vozite in kako skrbite za opremo. Tudi če po treh letih navzven še ni opaznih znakov obrabe, je sam material zaradi starosti že nekoliko oslabljen.

Medtem ko se nekateri odločajo za menjavo kar celotnega zgloba na vsaki 2 leti (kar ob ceni 40 € za zglob res ne predstavlja nobenega stroška glede na tveganje ob odpovedi zgloba), drugi menjajo le tetivni del tetivnega zgloba ali pa gumijasti del power zgloba (ki je najbolj na udaru in se najhitreje obrablja) vsako leto oz. na približno 120 surfaških ur, kompleten zglob pa zamenjajo na 2–3 leta.