Skrb in preventivna zaščita opreme

Tudi vas od časa do časa preseneti kakšna nepričakovana tegoba, ki vam oteži, prehitro konča ali pa celo prepreči surfanje? Do določene mere lahko sami s preventivno zaščito opreme preprečimo marsikatero poškodbo. Kljub vsem izkušnjam tudi nas še vedno preseneti kakšen zid, na katerem potolčemo desko ali pa poškodujemo smernik, ter kamenček, s katerim poškodujemo jambor. Tudi oprema, kljub vsej svoji trpežnosti in vrhunskosti, ni neuničljiva.

Kljub temu da se ob zlomljenem jamboru, strganem jadru ali pa katerikoli drugi neljubi tegobi pogosto izgovarjamo na neznano tretjo osebo, saj je do zloma prišlo »popolnoma nepričakovano«, je na mestu vprašanje, kako sami v osnovi upravljamo z opremo na vseh korakih – od garaže do plaže in vode. Kakor sami opažamo, je veliko ljudi neveščih oz. nerodnih tako pri shranjevanju, transportu kot tudi sestavljanju/razstavljanju opreme. V nadaljevanju bomo poskusili čim bolj natančno in enostavno predstaviti tiste kritične točke, ki jim pogosto posvečamo premalo pozornosti, zaradi česar posledično trpi oprema in na koncu tudi naša surfarija.

 

Tisti, ki jadrate na deski le v času letnega dopusta, imate opremo pogosto zloženo v najbolj odročnem kotu, tako da vas ne ovira pri vsakodnevnih opravilih. Tisti, ki jadrate čez celo leto, pa imate opremo verjetno lažje dostopno, tako da ste čim hitreje v vodi. Kjerkoli se že vaša oprema nahaja, je pomembno, da je postavljena tako, da ne prihaja do deformacij z nalaganjem drugih težjih nanjo. Glede na to, da gre za večje kose opreme, ki so pogosto v napoto, priporočamo, da uporabljate stenske ali stropne nosilce, na katere nato položite deske, jambore, jadra in loke. Deske vedno shranjujte v vrečah za deske in jambore v futrolah, saj lahko le tako preprečite nepotrebne mikropoškodbe, ki nastanejo pri pospravljanju in nalaganju kosov opreme enega na drugega. Torba za desko ali pa futrola za jambor je cenejša od saniranja poškodbe, ki lahko nastane zaradi neustrezne hrambe opreme.

Pogosto opažamo, da ljudje pri transportu desko s transportnimi pasovi (ti. gurtnami) trdno fiksirajo na strešni prtljažnik. S prejšnjim stavkom seveda ni nič narobe, saj druge možnosti za transport na strehi ni. Priporočamo pa, da pri tem uporabljate še zaščitno peno, ki jo namestite na strešne nosilce, tako da preprečite nepotrebne deformacije deske. Če imate za desko tudi torbo, jo uporabljajte tako pri shranjevanju kot pri transportu deske! Pogosto opažamo, da nekateri na streho nad desko položijo še jadro in ga skupaj z desko privežejo s transportnimi pasovi. Jadro se ob tem močno naguba, zmečka ter lahko tudi napoka in strga. Zaradi tega priporočamo, da jadra (skupaj z jambori in loki) pospravite v torbe za transport opreme, ki so narejene tako, da se le s spodnjo stranjo privežejo na streho; vsebina torbe tako ni prekomerno stisnjena in ostane nepoškodovana. Zelo pomembno pa je tudi, s čim in na kakšen način pritrdite opremo na streho. Opremo je potrebno pritrditi tako, da se tudi v primeru ostrih ovinkov ter naglega in močnega zaviranja ne bo premikala. Večina pritrjuje opremo s transportnimi pasovi, ki so tudi najbolj zanesljivi in vsestransko uporabni. Pri transportnih pasovih je pomembno, da jih namestimo tako, da kovinski del zaponke ni naslonjen na desko (če ta ni v vreči), saj jo v nasprotnem primeru lahko poškoduje. Nekateri uporabljajo pasove za pritrjevanje z račno, vendar to tukaj ni potrebno, saj lahko pri račni zaradi zmanjšanega občutka preveč zategnete pasove in opremo deformirate.

Čeprav smo opremo že uspešno spravili na spot ter pričeli s sestavljanjem jadra, nastavljanjem zank in montažo smernika, pa to pomeni le, da smo opremo sedaj spravili ven iz zaščitnih torb in je še bolj občutljiva na poškodbe, ki pogosto nastanejo zaradi odlaganja na trdo podlago. Ste vedeli, da se največ jamborov poškoduje ravno v tej fazi? Posebej občutljivi so predvsem jambori, ki imajo večje količine karbona. Če jambor vržemo ali pa zgolj pregrobo odložimo na kamen, lahko na njem nastane mikrorazpoka. Ko se jambor na jadru ukrivi, se takšna razpoka še dodatno poveča. Zaradi tega lahko ob stiku z vodo oz. pri prvem resnejšem sunku vetra jambor popusti in se zlomi. Pomembno je, da pazimo, kam odlagamo opremo ter kako rokujemo z njo.  Ravno tako je pomembno, da jadra ne napenjamo in (predvsem) razstavljamo sunkovito in da enakomerno popuščamo vrv za napenjanje jadra. Če imate jadro s kemberji, je še toliko bolj pomembno, da ne hitite.

Ko odlagamo opremo na plažo, je pomembno, da jo postavimo tako, da ne ogrožamo varnosti ostalih in jih z njo ne oviramo. Pri opremi vedno poskrbimo, da je jadro z jamborom obrnjeno proti vetru, vsa oprema pa je postavljena tako, da ima čim manjši upor proti vetru. Poleg tega moramo paziti še, da opremo umaknemo dovolj daleč od vode, da je nenaden val ne premakne oz. odplakne. Največji sovražnik jader so sončni žarki (UV-sevanje), ki uničujejo monofilm. Zaradi tega priporočamo, da po končani surfariji jadro umaknete s plaže, ga pospravite v senco (seveda ne na račun tega, da je družina z majhnimi otroki nastanjena na soncu) ali pa pokrijete s srebrno folijo.

Ko smo v vodi, sploh v močnih vetrovih in »over-power« pogojih, težko ustrezno skrbimo za opremo. Tudi takrat je potrebno v primeru padca oz. trenutne izgube nadzora nad opremo najprej poskrbeti za svojo varnost in varnost vseh ostalih okrog nas. Katapult je ena izmed najpogostejših stvari, ki se nam zgodijo na vodi. Ko pridemo do te faze, rešitve ni, največ, kar lahko naredimo, je, da jadro odrinemo od sebe in stran od vetra. Tako preprečimo (ali pa vsaj poskusimo preprečiti), da bi jadro udarilo ob prednji del deske in jo razbilo ali pa da bi pri tem poškodovalo tudi nas.

Če imamo jadro napeto več dni skupaj (ponavadi na dopustu), je priporočljivo, da jadro po uporabi za čez noč nekoliko popustimo po jamboru, saj ga tako razbremenimo. Ko pridemo domov s surfarije, je večna dilema, ali jadro oprati s sladko vodo ali ne. Če nameravate jadro za dlje časa pospraviti, priporočamo, da ga operete s sladko vodo in sperete sol. Če se sol posuši, ostanejo na jadru drobci soli, ki drgnejo jadro in ga obrabljajo. Pomembno je, da »sladko« jadro ustrezno posušite, saj začne sicer na njem nastajati plesen – kar se vam pri »slanem« jadru ne more zgoditi. Pranje s sladko vodo priporočamo tudi za ostalo opremo.

Še vedno prevladuje strah, da bi desko ob prevzemu našli v dveh kosih. Seveda, tudi to se včasih zgodi, vendar ni niti približno tako pogosto, kot skušajo nekateri prikazati. Ko se odločite, da boste desko in ostalo surfaško opremo vzeli s sabo na letalo, priporočamo, da uporabljate debelejše zaščitne torbe in tako še nekoliko dodatno zaščitite desko, ki je najbolj občutljiva na poškodbe. Če ustrezne torbe nimate, lahko seveda uporabite tudi navaden »boardbag« ali pa dva za dodatno zaščito. Nekateri surfači se poslužujejo tudi tega, da desko še dodatno ovijejo v brisačo, debel pulover, neopren – skratka vse, kar vzamejo s sabo in lahko ščiti desko. Če poleg deske v isti torbi shranjujete tudi ostalo opremo, poskrbite, da bo zložena tako, da se oprema med sabo ne bo poškodovala. Kljub vsemu je oprema velika, težka in nerodna za nalaganje na letalo in z njega, zaradi česar lahko pride do poškodb tudi ob previdnem ravnanju.